Michel Quoist pravi, da ljudje potrebujejo pogovor, a da je med njimi malo takih, ki bi se dali na razpolago svojim bratom. Malo je namreč ljudi, ki bi popolnoma pozabili nase in se posvetili poslušanju drugega.

Govoriti z nekom pomeni predvsem poslušati ga, to pa zna le malokdo, ker je malo takih, ki bi bili prazni sami sebe in se jim ne bi neprestano oglašal ´jaz´.

Ali si nemiren, zaskrbljen in se ti približa nekdo, ki bi rad govoril s tabo?

Prijazno se loči od svoje zaskrbljenosti, nejevolje, nervoze in jih izroči Gospodu. Potem boš prost za poslušanje.

Če znaš poslušati, se ti bodo mnogi približali, da bi se s tabo pogovarjali. Pokaži jim, da si pozoren, molčeč in zbran. Morda bo prej, preden boš spregovoril prvo vzpodbudno besedo, oni odšel srečen, prost in razsvetljen. To, kar je iskal, ne da bi se morda zavedal, ni bil nasvet, temveč nekdo, ki bi mu bil v oporo.

Če moraš odgovoriti, ne premišljaj, kaj boš rekel, medtem ko oni govori, kajti najprej potrebuje tvojo pozornost, besede pridejo na vrsto potem. Takrat zaupaj Svetemu Duhu; kar bo prišlo prvo, ne bo sad razmišljanja, marveč sad milosti.

Do resničnega dialoga bo prišlo le, če ustvariš v sebi globoko tihoto, pobožno tihoto, s katero sprejmeš drugega, kajti v njem in po njem pride vate Bog.

Prosimo Gospoda, naj nas osvobodi, da bomo znali poslušati Boga in govoriti z Njim v naših bratih.